APDEJT.si

Nova raziskava Univerze v Cambridgeu je odkrila pet pomembnih obdobij v razvoju človeških možganov, ki so povezana s spremembami v nevronski povezanosti. S pomočjo analize možganskih slik skoraj 4.000 ljudi, starih od 0 do 90 let, so raziskovalci identificirali ključne točke preobrata pri 9, 32, 66 in 83 letih. Študija, objavljena v reviji Nature Communications, predstavlja prvi korak k razumevanju glavnih faz v 'ožičenju' možganov.

Znanstveniki Univerze v Cambridgeu so razvili tridimenzionalne strukture, podobne človeškemu zarodku, iz človeških matičnih celic, ki posnemajo zgodnji razvoj, vključno s proizvodnjo krvnih matičnih celic. Te strukture, poimenovane hematoidi, obetajo nove možnosti za regenerativno medicino, ki uporablja pacientove lastne celice za popravilo poškodovanih tkiv. Ta preboj bi lahko utrl pot novim terapijam.

Najnovejše raziskave razkrivajo, da sta nekroza – nekontrolirana celična smrt – in kakovost spanca ključna dejavnika pri biološkem staranju in nastanku številnih resnih bolezni. Znanstveniki z Univerze v Cambridgeu so ugotovili, da je nekroza pomemben dejavnik staranja, medtem ko je obsežna analiza podatkov skoraj 90.000 posameznikov iz britanske biobanke UK Biobank pokazala, da slab spanec povečuje tveganje za več kot 170 bolezni, vključno s sladkorno boleznijo, cirozo jeter in Parkinsonovo boleznijo.

Na glinenem modelu, uporabljenem za daritve v staroegipčanski grobnici, je bil odkrit 4000 let star odtis dlani. Odtis so odkrili raziskovalci z muzeja Fitzwilliam Univerze v Cambridgeu v Združenem kraljestvu. Gre za odtis človeške roke na tako imenovani »hiši duše«, ki je artefakt iz starodavnega Egipta.

Raziskovalci z muzeja Fitzwilliam v Cambridgeu so odkrili 4000 let star odtis roke na spodnji strani starodavnega egipčanskega glinenega pogrebnega modela. Redek odtis so opazili na miniaturni 'hiši duš', ki je bila prvotno izkopana v Egiptu in datira v srednje kraljestvo. Model prikazuje izdelavo in je bil del daritve v grobnici.

Odtis roke, star 4.000 let, je bil odkrit na starodavni egipčanski grobnici, medtem ko so jo britanski kustosi pripravljali za razstavo o ljudeh, ki so se ukvarjali z antičnimi egipčanskimi obrtmi.

Najnovejše raziskave, vključno s tistimi z Univerze v Cambridgeu, so potrdile, da zadostuje že 7.000 korakov na dan za znatno zmanjšanje tveganja za resne zdravstvene težave, kot so depresija, demenca in rak, ter za zmanjšanje možnosti prezgodnje smrti. S tem so ovrgle dolgoletno smernico 10.000 korakov, ki naj bi izvirala iz japonske trženjske kampanje iz šestdesetih let, saj nadaljnje povečevanje števila korakov nad 7.000 prinaša le malo dodatnih koristi. Prav tako so nekatere zdravstvene trditve o spanju in zaužitju vode pokazale, da so bile zastarele.